Uči se angleščine z razlago v slovenščini

Aktualen in actual. Aktualna cena je the current price. Actual pomeni dejanski ali resnični: the actual cost je dejanski strošek. Če rečeš the actual problem, lahko izpostavljaš pravi problem v nasprotju z navideznim, ne nujno trenutno aktualne teme. Za nekaj, kar je pomembno prav zdaj, sta pogosto ustrezna current ali topical.

Eventualno in eventually. Eventualno lahko pridemo v petek je predlog možnosti: We might be able to come on Friday. Eventually pomeni nazadnje, po določenem času: We eventually arrived. Z njim ne poveš morda, temveč opišeš izid. Previdno prevedena možnost in končni rezultat nista ista obljuba.

Simpatičen in sympathetic. Simpatična sodelavka je lahko nice, pleasant ali likeable. Sympathetic pogosto pomeni sočuten ali razumevajoč: She was sympathetic about my problem. Lahko opisuje tudi naklonjenost predlogu ali stališču. Za splošen vtis, da je nekdo prijeten, zato ni samodejna zamenjava za slovenski pridevnik.

Gimnazija in gymnasium. Slovensko gimnazijo lahko pojasniš kot an academically oriented upper secondary school. Angleški gymnasium v običajni rabi pomeni telovadnico. I went to a gymnasium tako ni zanesljivo pojasnilo tvoje šolske poti. Imena tujih šolskih programov niso natančne zamenjave za slovensko ustanovo, zato je kratek opis pogosto bolj uporaben.

Šef in chef. Šef pisarne je navadno a manager ali a boss. Angleški chef je poklicni kuhar, pogosto z odgovorno vlogo v kuhinji. My boss called pomeni, da je poklical nadrejeni; my chef called usmeri pomen v kuhinjsko delo. Če govoriš o vodji kuhinje, se pomena seveda lahko približata.

Recept, recipe in receipt. Slovenski recept je lahko kuharski recipe ali zdravniški prescription. Angleški receipt pa je potrdilo o plačilu. I need a prescription potrebuješ v zvezi z zdravili; Could I have the receipt? izrečeš ob nakupu. Podobni zapisi ne pomenijo, da gre za zamenljive listke.

Reklamacija in reclamation. Reklamacija izdelka je običajno a complaint ali v ustreznem primeru a warranty claim. Reclamation govori o ponovnem pridobivanju ali usposabljanju česa, denimo zemljišča, ne o običajnem pritožbenem postopku v trgovini. Jasno povej I'd like to make a complaint about this product. Če zahtevaš povračilo kupnine, lahko dodaš I'd like a refund.

Lokal in local. Za lokal, v katerem piješ kavo, pogosto potrebuješ a café ali a bar. Local je večinoma pridevnik krajeven ali domač, lahko pa kot samostalnik pomeni domačina. V britanskem pogovornem izrazu my local lahko pomeni tudi moj bližnji oziroma običajni pub. Zato ni pravilno reči, da nikoli pomeni gostinskega lokala, vendar ni splošna zamenjava za vsak slovenski lokal.

Polglasnik že poznaš. V knjižni slovenščini se /ə/ pojavlja na primer v besedi pes. Zato angleški polglasnik ni nujno nov glas. Nova je predvsem njegova razporeditev: v about /əˈbaʊt/ je prvi zlog nenaglašen in oslabljen. Angleške črke a zato ne izgovori samodejno s polnim slovenskim a. Slovenski naglas in narečna redukcija se razlikujeta, zato se nasloni na svojo izgovarjavo, vendar preveri angleško besedo kot celoto.

Th ni t, d, s ali z. Knjižna slovenščina nima /θ/ in /ð/ kot običajnih samostojnih fonemov. Thin in tin zato ne smeta dobiti istega začetka. Pri /θ/ približaj jezik sprednjim zobem in pusti zrak teči skozi zožitev; pri t se pot za trenutek zapre. Za /ð/ v then dodaj zven glasilk. Slovenska razlika med s in z pomaga razumeti zvenečnost, položaj jezika pa je drug.

Končno razzvenečenje ni angleško pravilo za vse besede. V slovenski besedi grad se končni d pred premorom izgovori nezveneče. Če ta vzorec preneseš na angleško bed, se lahko približa bet. Angleški pari bag in back ali cab in cap potrebujejo ohranjeno razliko. Pomaga tudi daljši samoglasnik pred zvenečim soglasnikom v primerljivih okoliščinah. To ni zahteva, da mora biti končni angleški soglasnik ves čas povsem zveneč.

V ima v slovenščini več oblik, angleščina pa zahteva določen kontrast. V slovenski izgovarjavi se lahko v uresničuje tudi kot dvoustnični približnik oziroma neslogovni u. Ni torej res, da je vsak w-podoben zvok tuj. V angleških vine in wine pa začetni /v/ in /w/ ločujeta besedi. Za /v/ približaj zgornje zobe spodnji ustnici in ustvari trenje; za /w/ zaokroži ustnici in dvigni zadnji del jezika brez tega stika.

H v house ni slovenski h iz besede hiša. Slovenski h se običajno izgovarja kot /x/, s trenjem zadaj v ustih. Angleški /h/ ima drugačno mesto tvorbe, pri grlu. Pri house poskusi rahel izdih v samoglasnik namesto močnejšega slovenskega h. Pri heat ga tudi ne izpusti, saj je eat druga beseda. Glas je lahko šibkejši od slovenskega h, ne da bi ga zato bilo dovoljeno vedno opustiti.

Ship in sheep nista le kratka in dolga različica slovenskega i. Slovenščina pozna samoglasniške razlike in v nekaterih opisih ter govorih tudi pomembno vlogo trajanja. Angleški /ɪ/ in /iː/ se v običajnih učnih izgovorih razlikujeta tudi po kakovosti. /ɪ/ v ship je bolj odprt in pomaknjen proti sredini kot /iː/ v sheep. Preveri še full in fool, namesto da bi za obe besedi uporabil isto slovensko samoglasniško osnovo.

Premični naglas že poznaš, njegovih mest pa ne moreš prenesti. Slovenski naglas ni vedno na prvem zlogu. To pomaga razumeti, zakaj moraš angleški naglas poznati pri posamezni besedi, ne pove pa, kje bo. Photograph ima glavni naglas na prvem zlogu, photography na drugem. Z novo besedo si zapomni tudi njeno naglasno obliko, ne le podobnosti s slovensko izposojenko.

Dvojino po potrebi izraziš z besedami. Midva delava doma je lahko We work at home. Če želiš izrecno povedati, da gre za dva, uporabi The two of us work at home. Beseda we nima posebne dvojinske oblike, glagol pa se ne spremeni glede na dve ali več oseb. Tudi pri dve knjigi angleščina uporablja običajno množino: two books, ne posebne dvojinske končnice.

Najin in naš se lahko prevedeta enako. Najina hiša in naša hiša sta lahko obe our house. Če je število lastnikov pomembno, ga povej posebej: The house belongs to the two of us. Slovenska oblika sama nosi podatek, ki ga angleški our ne vsebuje. Pri prevodu se zato odloči, ali je podatek že jasen iz pogovora ali ga moraš dodati.

Samostalnik v ednini pogosto potrebuje določilo. Kupil sem avto v običajnem angleškem stavku ni I bought car, ampak na primer I bought a car. Če govorita o že določenem avtomobilu, je I bought the car. Slovensko ta lahko nakazuje prepoznavnost, toda the ni vedno enako kazalnemu this. Pomemben je odnos do pogovora, ne dobesedna zamenjava ene besede.

Delam potrebuje osebek. Slovenski glagol lahko pove dovolj o osebi brez jaz. Angleščina v navadnem polnem povednem stavku potrebuje I work. V dežuje se pojavi formalni osebek: It is raining. Če napišeš samo Is raining, izpustiš del običajne angleške povedi. V pogovornih odrezkih se pojavljajo krajšave, vendar niso osnovni vzorec za oblikovanje novih stavkov.

Delal sem ni I am worked. Slovenski preteklik uporablja pomožni biti, angleški običajni pretekli dogodek pa lahko izrazi I worked yesterday. Za potek ob nekem trenutku uporabiš I was working when you called. Slovensko sem ne določa angleškega pomožnega glagola. Tudi dovršni prebral sem ni vedno present perfect: prebral sem včeraj je I read it yesterday.

Sedanjik za trajajoče bivanje postane present perfect. Tukaj živim že dve leti je ob nadaljnjem bivanju I have lived here for two years. I live here since two years združi slovenski čas z napačnim angleškim izrazom za trajanje. For uvede dolžino, since začetek: since Monday. Če poveš samo, kdaj si se preselil, pa lahko rečeš I moved here two years ago.

Ko bom prišel ne zahteva will v obeh delih. Ko bom prišel domov, te bom poklical je When I get home, I will call you. V tem časovnem odvisniku angleški sedanjik govori o prihodnosti. V vprašanju o času pa je drugače: I don't know when he will arrive. Ne uči se prepovedi besede will po when, temveč razliko med tema dvema vrstama odvisnika.

Nihče ni nič rekel uporablja slovensko nikalno ujemanje. Standardni angleški ustreznik je Nobody said anything. Ničesar ne vem lahko poveš kot I don't know anything ali I know nothing. Oblike z nikalnim ujemanjem obstajajo tudi v nekaterih angleških narečjih, vendar jih ne prenašaj avtomatično v nevtralno standardno besedilo. Angleščina ni preprosto jezik, v katerem bi bilo dovoljeno samo eno nikalno slovnično sredstvo v vsaki možni povedi.

Všeč mi je in učim se zahtevata drugačno zgradbo. Všeč mi je knjiga postane I like the book, kjer je oseba angleški osebek. Učim se angleško je I am learning English, brez myself. Če poveš I am teaching myself English, dodaš pomen samostojnega učenja brez učitelja. Slovenski se se torej ne prevaja vedno z isto angleško povratno obliko.

Pri teh besedah preveri, kaj pomeni celotna slovenska zveza. Angleški izraz se lahko zamenja, čeprav slovenska iztočnica ostane ista.

• ura: hour za trajanje, clock za stensko uro, watch za zapestno. Koliko je ura? je What time is it?, ne vprašanje z hour.
• čas: time v vsakdanjem pomenu, tense v slovnici. Letni čas je season. Nimam časa: I do not have time. Pretekli čas: past tense.
• roka: hand od zapestja do prstov, arm med ramo in zapestjem. Zlomila si je roko je pogosto She broke her arm, odvisno od mesta poškodbe.
• noga: leg ali foot. Stopil mi je na nogo: He stepped on my foot. Koleno je del leg, ne foot.
• račun: bill za znesek, ki ga plačaš, receipt za potrdilo o plačilu, account pri banki. Prosim za račun v restavraciji pred plačilom je navadno Could I have the bill?.
• učiti: teach pri poučevanju drugega, learn ali study pri učiti se. Uči me angleško: She teaches me English. Učim se za izpit: I'm studying for an exam.
• znati: know pri znanju, can ali know how to pri spretnosti. Znam plavati: I can swim, ne I know swim.
• mesto: town ali city za naselje, place za položaj, seat za sedež. Je to mesto prosto?: Is this seat free?, če kažeš na stol.
• nositi: carry pri prenašanju, wear pri oblačilih na telesu. Nosi očala: She wears glasses. She carries glasses pomeni, da jih prenaša.
• voziti: drive avto kot voznik, ride kolo, take pri prevozu osebe. Vozim otroke v šolo: I take the children to school, lahko tudi I drive the children to school, če želiš poudariti avto.